O PRAVLJICAH

Tako kot je napisal Albert Einstein, če želite, da bi bili vaši otroci bistri, jim pripovedujte pravljice. Če želite, da bi bili še bolj bistri, jim pripovedujte še več pravljic.

Pravljica je most med otrokom in odraslim. Most med svetom realnosti, v katerem živimo odrasli in svetom domišljije, v katerem živi otrok. Pravljice nam pomagajo ustvariti dialog med odraslim in otrokom. Povezujejo vse vidike otrokove osebnosti, spodbujajo domišljijo, aktivirajo čutila in možgane, samozaupanje, razvijajo intelekt in sploh vsestranski razvoj. Pravljice so prava bogata in neizčrpana zakladnica ljudske iznajdljivosti in duhovitosti človeške stvaritve ter so zaradi tega že same po sebi najčistejša poezija. Nikoli ne zastarijo, in so vedno nove, sveže in mlade. Ob poslušanju pravljic so otroci prevzeti in očarani.

S pravljicami se lahko otroci srečajo že zelo zgodaj, saj jih starši lahko uporabijo za sprostitev in zabavo otrok. Lahko pa jih izberemo tudi namenoma za spodbujanje govornega, spoznavnega in socialno-čustvenega razvoja. V vrtcu strokovni delavci uresničujemo predpisani kurikulum in pripovedovanje pravljic postane didaktična metoda. Zelo pomembno je, da spoznamo, kako otroci doživljajo pravljico, kaj pravljica sploh je in kakšen vpliv ima na nadaljnje otrokovo življenje.

ZAKAJ ZVOČNE PRAVLJICE

Z zvočnimi pravljicami spodbujamo otrokovo poslušanje, čustveni odnos in učenje osnovnih izrazov. Če dojenčki dobijo slikanico, jo hočejo dati v usta, s čimer se njihov fokus od poslušanja preusmeri v motoriko. Hoteli jo bodo žvečiti ob poslušanju besed in gledanju slik. To so prvi stiki, ki se jih ne smemo ustrašiti. Zvočne pravljice omogočajo, da otrok opazuje naš odziv na posamezne slišane glasove, obenem pa se na njih skoncentrira.

Možno je, da dojenček do 3 meseca starosti ne bo kazal nobenega interesa za poslušanje. Vendar nič zato, poskusite drugi dan, tretji, naslednji teden … Ravno zato so zvočne pravljice še toliko boljša rešitev, saj omogočajo ponavljanje.

Pomembno je, da ne pripovedujemo besed v pomanjševalnicah, kot npr. hišica, avtomobilček, krokodilček, prstek … Opisujmo tudi besede, za katere mislimo, da jih otrok ne bo razumel. Odrasli recimo mislimo, da je beseda gorila pretežka in jo raje zamenjamo z opico. Vendar ne, tako kot jo bo večkrat slišal, tako si jo bo zapomnil.

Zvočno pravljico lahko ustavimo in dovolimo otroku, da si izmišljuje svojo zgodbo. Pomembno je, da ga spodbujamo tudi k oponašanju zvokov, prepoznavanju slednjih. Ponavljanje besed krepi jezikovni razvoj.

UPORABA ZVOČNIH PRAVLJIC

1. med vožnjo z avtomobilom

(ne povzročajo slabosti)

2. pred spanjem

3. ko nagrada / stimulacija

Zvočne pravljice lahko ustavite na poljubnem mestu in otroka spodbujate k ponavljanju, dokončevanju, oponašanju.

Otrok lahko na podlagi zvočne pravljice izdela svojo slikanico, knjigico, ki jo z leti odraščanja in razvoja nato preoblikuje.

Študije so pokazale, da zvočne pravljice 6x bolj spodbujajo otrokov razvoj domišljije kot slikanice in za 3.5x pohitrijo hitrost pomnjenja besed.

ZAHTEVNOST PRAVLJIC

S pomočjo nevrologov in pediatrov sem pravljice razdelila v naslednje kategorija:

I: 0-6 mesece

uporabljena je nežnejša melodika, več je nežnejših primarnih zvokov, ton je pomirjujoč

II: 6-12 mesecev

večja modulacija glasu, primarni zvoki so različnih jakosti in intenzitete, ton je bolj razgiban, so dvo/trodelne

III: 1 - 3 leta

primarnim zvokom so dodani sestavljeni zvoki (eho), vključeni so enostavni moralni nauki, panel intenzitete in jakosti je povečan, so dvo/trodelne

IV: 3- 6 let

Za klasično pravljico z enim samim pravljičnim lokom je zrel šele takrat, ko lahko ponotranji svojo energijo za ves čas pravljičnega loka, zahtevnejši moralni nauk, uporaba metafor, asociacij, zabrisanih zvokov

V: 6 - 10 let

enojen pravljičen lok, zahtevnejši moralni nauk, uporaba tžjih metafor, asociacij, zabrisanih zvokov

V: najstniki

VI: odrasli

VII: starostniki - demenca

temelji na asociacijah, ki spodbujajo priklic iz preteklosti, znanih glasovih, a obenem niso pootročene

Značilnosti pravljice?

1. Nedoločen čas in kraj.

2. Vsaka pravljica ima junaka in nasprotnika, ki ga mora junak na neki način premagati, da doseže cilj.  Zelo pogosta so pravljična števila (tri, sedem, dvanajst) in čarobni predmeti (leteče preproge, čepice …).

3. Dobro običajno premaga zlo, a ne vedno.

4. Pravljica lahko predstavi spremembo glavnega junaka. Revež postane kralj. Lenuh obogati. Princeska se poroči.  5. Pravljice velikokrat govorijo o odraščanju, o spreminjanju otrok ali mladostnikov v odrasle.

6. Pravljica dogajalnega prostora in književnih oseb ne opisuje posebno natanko – morda tudi zato, da bi ostala univerzalna in bi tako bralcem/poslušalcem omogočila, da si v vlogi književnega otroka lažje predstavljajo samega sebe, da v mami prepoznajo svojo mamo, v vrtcu svoj vrtec.